SLOVANSKA MITOLOGIJA

Slovanska mitologija je živ, utripajoč spomin naše krvi in zemlje, po kateri stopamo. Vabi nas v skrivnostni svet mogočnih bogov, kot so Perun, Veles in Mokoš, ter nas uči o svetosti naravnih sil, ki so jih naši predniki globoko spoštovali. Skozi zgodbe o mitoloških bitjih, obrednem praznovanju letnih časov in čaščenju svetih dreves znova prebujamo starodavna bajeslovna znanja, ki so kljub stoletjem sence ohranila svojo čisto, divjo in prvinsko moč.

Simargl s krili na gorskem vrhu ob sončnem zahodu
Angeli & Božanstva SLOVANSKA MITOLOGIJA Slovanski Bogovi

Simargl – skrivnostni varuh kril, ognja in rastočega življenja

Simargl je eden najbolj skrivnostnih likov slovanskega izročila. Leta 980 ga je kijevski knez Vladimir postavil med kipe bogov, a o njem vemo zelo malo – stari viri ne opisujejo niti njegovega videza niti vloge. Najpogosteje ga povezujejo z iranskim Simurgom, zato ga upodabljajo kot krilato bitje med ptico in zverjo. Druga razlaga v njem vidi varuha semen, rastlin in vsega, kar še spi pod zemljo. Simargl stoji na pragu: med nebom in zemljo, med temo in svetlobo, med tem, kar je skrito, in tem, kar se šele razkrije. Spominja nas, da nekatera življenja potrebujejo čas, temo in zaščito, preden vzklijejo.

Boginja Mokoš – vlažna mati zemlja in predilja usode
Angeli & Božanstva SLOVANSKA MITOLOGIJA Slovanski Bogovi

Mokoš – Vlažna mati zemlje, predilja in varuhinja žensk

Med vsemi bogovi kijevskega panteona je bila le ena ženska – Mokoš. Boginja vlažne zemlje, predilja usode in varuhinja žensk. V ljudskem izročilu severne Rusije so jo poznali kot visoko žensko z dolgimi rokami, ki ponoči vstopa v hiše in prede lan ter volno. Njeno ime še danes odmeva v toponimih, njen kult pa se je preobrazil v podobo Svete Petke. Kdo je bila Mokoš in kaj nam še danes govori?

Morana (Mora) – staroslovanska boginja zime in nočne teže v snežni pokrajini pod polno luno
Mitološka Bitja In Legende SLOVANSKA MITOLOGIJA

Morana (Mora) – Poosebljenje zime in nočne teže

Morana (Mora) – poosebljenje zime in nočne teže – je bila boginja umiranja narave in hkrati duh, ki ponoči obišče speče. Kot boginja je vladala zimskemu delu leta, kot Mora pa je sedela na prsih, prinašala težke sanje in izčrpanost. Prav iz njenega imena izhaja današnji izraz nočna mora. Njeno sporočilo ni bilo le o temi – bilo je o nujnosti počitka, umika in sprejemanja ciklov.

Babajaga – staroslovanska divja preizkuševalka pred kočo na kokošjih nogah v meglenem gozdu
Mitološka Bitja In Legende SLOVANSKA MITOLOGIJA

Babajaga – arhetip divje preizkuševalke

Babajaga – arhetip divje preizkuševalke – ni bila preprosta zlobna čarovnica. Bila je varuhinja meja med svetovi, starka v koči na kokošjih nogah, ki je preizkušala tiste, ki so stopili pred njo. Tistim, ki so prišli s pogumom, modrostjo in spoštovanjem, je podarila uvid in čarobna darila; tiste, ki so delovali iz napuha, pa je doletela kazen. Njena moč ni bila moralistična – bila je naravna.

Kikimora – staroslovanski ženski hišni duh v temnem kotu ob kolovratu
Mitološka Bitja In Legende SLOVANSKA MITOLOGIJA

Kikimora – Duh hišnega reda in opomina

Kikimora – skrivnostni ženski duh hišnega reda in opomina – je prebivala v temnih kotih slovanskega doma. V pridnih in slogačnih gospodinjstvih je pazila na prejo in otroke, v nerednih in sprtih hišah pa je zganjala hrup, vozlala volno ter opozarjala, da je porušeno ravnovesje. Njena prisotnost je bila ogledalo doma: kjer je vladal red, je bila tiha zaveznica; kjer je vladal nered, je postala nemirna senca.

Scroll to Top