Petek pri starih Slovanih: Mokoš, prepovedi in skrivnosti

Petek pri starih Slovanih: Dan boginje Mokoš, prepovedi in mitološke skrivnosti

Petek danes povezujemo predvsem s koncem delovnega tedna, pričakovanjem prostih dni in večernim oddihom. V ljudskem izročilu pa je imel ta dan precej globlji pomen. Spremljale so ga številne prepovedi, skrivnostne pripovedi o ženskih nadnaravnih bitjih in prepričanje, da določena opravila ob nepravem času lahko prikličejo nesrečo.

V slovanskem svetu je petek postal eden najbolj zaznamovanih dni tedna. Zlasti v vzhodnoslovanskem izročilu so se z njim povezovale predstave o sveti Petki, prepovedi predenja in posebna spoštljivost do ženskih opravil. V teh verovanjih raziskovalci prepoznavajo tudi starejše, predkrščanske plasti, med katerimi ima posebno mesto boginja Mokoš.

Toda ali je bil petek res njen sveti dan? Kako so nastale prepovedi, ki so ženskam prepovedovale delo s prejo, in katera skrivnostna bitja so po ljudskem verovanju obiskovala hiše, v katerih niso spoštovali starih pravil?

1. Mokoš – boginja zemlje, vode in ženskega dela

Mokoš sodi med najpomembnejša božanstva slovanskega sveta. Njeno ime je izpričano v vzhodnoslovanskih zgodovinskih virih, posebej pomembno pa je, da je bila edino žensko božanstvo med šestimi bogovi, katerih podobe je dal knez Vladimir postaviti v Kijevu leta 980.

Boginja Mokoš – vlažna mati zemlja in predilja usode

Njena vloga je bila povezana z zemljo, vlago, rodovitnostjo in ženskimi opravili. V ljudskem izročilu so se ohranile predstave o njej kot zavetnici predenja, tkanja in pranja, pa tudi porodnic in ženskega življenjskega kroga.

Tudi njeno ime pogosto povezujejo s korenom mok-, ki ga najdemo v besedah, povezanih z mokroto in vlago. Takšna razlaga je zanimiva zaradi njene povezave z vodo in zemljo, čeprav etimologija njenega imena ni povsem razjasnjena.

Mokoš ni bila zgolj zaščitnica vsakdanjih opravil. V poznejših ljudskih predstavah se je njena podoba prepletala tudi z usodo, rodovitnostjo in skrivnostnimi silami, ki spremljajo človeka od rojstva do smrti.

Ženske so se v njej lahko prepoznale kot v varuhinji svojega dela, družine in doma. Predenje in tkanje namreč nista pomenila samo izdelovanja oblačil. V tradicionalnem svetu sta bila tesno povezana z življenjskim ritmom, družinsko blaginjo in prenašanjem znanja iz ene generacije v drugo.

2. Zakaj je bil petek povezan z Mokoš?

Povezava med Mokoš in petkom se je posebej izrazito ohranila v vzhodnoslovanskem ljudskem izročilu. V nekaterih predstavah je bil petek njen dan, zato so se ženske takrat vzdržale določenih opravil, predvsem predenja in dela s perilom.

Petek je tako postal dan, v katerem so se srečali različni verski in ljudski pomeni. V njem so se ohranili spomini na žensko božansko moč, spoštovanje do naravnih ciklov in strah pred kršitvijo pravil, ki so jih predniki pripisovali nevidnim silam.

3. Petkove prepovedi: Zakaj ženske niso smele presti?

Med najbolj razširjenimi petkovimi prepovedmi v vzhodnoslovanskem izročilu je bila prepoved predenja.

Ženske naj ob petkih ne bi smele uporabljati kolovrata, navijati niti ali se lotevati nekaterih drugih opravil, povezanih s prejo. V določenih pokrajinah so se prepovedi razširile tudi na pranje perila in druga gospodinjska dela.

Zakaj prav predenje?

V tradicionalnem svetu je imela preja več kot samo praktično vrednost. Nit je bila povezana s predstavo o človeškem življenju, njegovi dolžini in usodi. Predenje je zato v ljudski domišljiji dobilo poseben, skoraj obreden pomen.

Ženska, ki je prestopila prepoved, naj bi tvegala jezo nadnaravnih varuhinj predenja. Te naj bi ponoči obiskovale hiše, preverjale, ali je delo pravočasno končano, in kaznovale tiste, ki niso spoštovali določenih dni počitka.

V pripovedih so se pojavljale različne kazni:

  • Zavozlana preja: niti naj bi se čez noč zapletle v nepopravljive vozle.
  • Uničen kolovrat: orodje za predenje naj bi se poškodovalo ali se začelo premikati samo od sebe.
  • Bolezen in nesreča: kršitev prepovedi naj bi v hišo prinesla bolezen, prepire ali drugo nesrečo.
  • Kaznovanje predice: skrivnostna ženska bitja naj bi prestopnico prestrašila, poškodovala ali ji uničila opravljeno delo.

V vzhodnoslovanskih pripovedih so bile takšne kazni pogosto zelo nazorne. Strah pred njimi je pomagal ohranjati običaje in zagotavljati, da so ženske vsaj ob določenih dneh opustile vsakodnevno delo.

4. Pranje, voda in spoštovanje do zemlje

Poleg predenja so se s petkom povezovale tudi prepovedi pranja perila in nekaterih drugih opravil.

Voda je imela v slovanskem ljudskem svetu posebno mesto. Bila je vir življenja, vendar tudi skrivnostna meja med znanim in neznanim. V njej so po ljudskem verovanju prebivala različna vodna bitja, ob določenih krajih in časih pa so se ljudje vedli posebej spoštljivo.

Ker je bila Mokoš povezana z vlago, zemljo in vodo, so poznejše ljudske predstave določene prepovedi povezovale tudi z njenim likom.

Vendar ni mogoče trditi, da je bilo vsako pranje ob petkih prepovedano v vseh slovanskih deželah. Ponekod so bile omejitve vezane na posamezne petke, postne dneve ali pomembne praznike.

Podobno velja za delo na polju. V ljudskem izročilu so poznali številne dneve, ko ni bilo priporočljivo orati, sejati ali opravljati določenih kmečkih del. Takšne omejitve so bile pogosto povezane z letnim časom, cerkvenim koledarjem in predstavami o zaščiti rodovitnosti.

5. Od Mokoš do svete Petke: Prepletanje starega in novega

S pokristjanjevanjem slovanskih dežel se stare predstave niso izgubile čez noč. Številne so se ohranile v pripovedih, običajih in verovanjih, vendar so sčasoma dobile nove razlage.

Posebej zanimiv je lik svete Paraskeve, znane tudi kot Paraskeva Petka oziroma sveta Petka.

Njeno ime izvira iz grške besede paraskeuē, ki pomeni pripravo in se uporablja tudi za petek kot dan priprave na soboto. V vzhodnem in južnoslovanskem prostoru je sveta Petka postala pomembna zaščitnica žensk, doma, družine in nekaterih ženskih opravil.

V ljudski zavesti se je njena podoba ponekod približala starejšim predstavam o Mokoš. Obe sta bili povezani z ženskami, predenjem, varovanjem doma in posebnimi prepovedmi.

To ne pomeni, da sta bili boginja in svetnica ista oseba. Gre za proces verskega in kulturnega prepletanja, v katerem so starejše predstave dobile novo ime in novo versko razlago.

Petek je tako v krščanskem svetu dobil še dodaten pomen. Postal je dan spomina na Jezusovo trpljenje in smrt na križu, zato so se z njim povezovali post, zadržanost in odpoved določenim užitkom.

6. Pehtra baba in Torka: Skrivnostne varuhinje ženskega dela v slovenskem izročilu

Tudi v slovenskem ljudskem izročilu so se ohranile pripovedi o ženskih nadnaravnih bitjih, ki so nadzorovala delo in kaznovala kršitev prepovedi.

Med najbolj zanimivimi je Pehtra baba, skrivnostna ženska postava, povezana z zimskim časom, predenjem in posebnimi dnevi v letu.

Pehtra je v različnih pokrajinah nastopala kot mogočna in včasih strašljiva obiskovalka. Ljudje so verjeli, da lahko pride ponoči, preverja delo žensk in kaznuje tiste, ki ne spoštujejo prepovedi. V nekaterih pripovedih je bila povezana s prejo, volno in drugimi predilskimi pripomočki.

Raziskovalci so v njenih lastnostih prepoznali podobnosti s starejšimi predstavami o Mokoš. Obe sta povezani z ženskimi opravili, prejo in nadzorom nad delom, vendar neposredne zgodovinske istovetnosti med njima ne moremo dokazati.

Drugo zanimivo bitje je Torka oziroma Torklja.

Njeno ime je povezano s torkom, torej drugim dnevom tedna. V slovenskem izročilu, zlasti na Pohorju, so pripovedovali, da se pojavi ob torkovih večerih, če ženske še vedno predejo, pečejo ali opravljajo prepovedana dela.

Torka naj bi bila visoka, strašljiva ženska postava, ki je vstopala v hiše in kaznovala tiste, ki niso pravočasno končali dela. V nekaterih pripovedih je imela nenavadno roko, podobno pasji šapi, s katero naj bi vrtela kolovrat.

Čeprav je bila najpogosteje povezana s torkom, so jo ponekod omenjali tudi ob drugih prepovedanih dneh, vključno s petkom in soboto.

Pehtra baba in Torka kažeta, kako bogato je bilo slovensko ljudsko izročilo o ženskih varuhinjah dela. Za njunimi strašljivimi podobami se skriva tudi praktičen namen: določiti čas za delo in čas, ko je bilo treba delo odložiti.

7. Petek in skrivnostne niti usode

Ena najzanimivejših povezav med Mokoš in ljudskim izročilom je predstava o niti življenja.

V številnih evropskih mitoloških tradicijah se človeška usoda povezuje s prejo in tkanjem. Nit lahko predstavlja življenjsko pot, njena dolžina pa čas, ki je človeku namenjen.

Tudi v slovanskem svetu so se ohranile predstave o ženskih nadnaravnih bitjih, ki določajo ali napovedujejo človekovo usodo. Mednje sodijo rojenice in sojenice, ki naj bi obiskale novorojenčka ter mu namenile njegovo življenjsko pot.

Mokoš se v poznejših mitoloških razlagah pogosto povezuje s tem širšim krogom predstav o predenju, ženskih božanskih silah in usodi.

Predenje je tako dobilo globlji pomen. Nit ni bila več samo material za izdelavo oblačil, temveč podoba človekovega življenja, njegovih preizkušenj in nevidnih povezav, ki ga spremljajo skozi čas.

Petek je v takšnem svetu postal več kot samo dan v tednu. Bil je čas, ko je bilo treba prisluhniti starim pravilom, odložiti delo in spoštovati sile, ki naj bi presegale človeško razumevanje.

8. Kaj nam je od starega izročila ostalo danes?

Danes večina ljudi petka ne povezuje več z boginjo Mokoš ali z nadnaravnimi varuhinjami predenja. Kljub temu so se številne predstave o posebnosti posameznih dni ohranile v ljudskih pregovorih, navadah in vraževerjih.

V starih pripovedih se petek pojavlja kot dan, ko je treba biti previden, ko se ne začenja določenih opravil in ko se spoštujejo prepovedi, ki jih je prednikom narekovalo izročilo.

Za sodobnega človeka so te zgodbe predvsem dragocen vpogled v svet naših prednikov. Razkrivajo, kako tesno so bili povezani z naravo, kako so razumeli delo in počitek ter kako so si z mitološkimi bitji razlagali nepredvidljive dogodke v vsakdanjem življenju.

Najlepše sporočilo starega petka: ni bilo treba vsak trenutek zapolniti z delom. Obstajal je čas za ustvarjanje, čas za počitek in čas za spoštovanje nevidnih sil, ki so po verovanju naših prednikov prepletale življenje.

In čeprav danes ne čakamo več, da bi Pehtra baba ponoči preverila naš kolovrat, se v zgodbah o Mokoš, Petki in skrivnostnih predicah še vedno ohranja spomin na svet, v katerem je imelo vsako opravilo svoj čas, vsaka nit svoj pomen in vsak dan svoje skrivnosti.

Deli:

Scroll to Top