31. OKTOBER – samhain
Med zgodovino, predniki in rojstvom Halloweena

Ko danes izrečemo besedo Samhain, se pred nami pogosto pojavijo buče, čarovnice, sveče, duhovi in noč čarovnic.
Toda zgodovinski Samhain je precej bolj zanimiv od sodobne predstave o njem.
Bil je povezan predvsem z menjavo letnega časa, zaključkom pašne sezone, prihodom zime in prehodom v temnejši del leta.
Kaj je bil Samhain?
Samhain je bil eden od štirih pomembnih sezonskih praznikov galskega koledarja.
Ob njem so bili še:
Imbolc – začetek februarja
Bealtaine – začetek maja
Lughnasa – začetek avgusta
Samhain – začetek novembra
Samhain je označeval prehod v zimsko oziroma temnejšo polovico leta.
Ime praznika je povezano z galskim izročilom, praznik pa je posebej dobro izpričan v zgodnji irski literaturi.
Več kot »keltska noč čarovnic«
Samhain ni bil preprosto starodavni Halloween.
Zgodovinski Samhain je bil povezan s sezonskim in pastoralnim ciklom. Živina se je vračala s poletnih pašnikov, ljudje so se pripravljali na zimo, pobirali pridelek in urejali zaloge. V virih se omenjajo tudi velika zborovanja, gostije, kresovi in različne obredne prakse.
Praznik je bil torej povezan z zelo stvarnimi vprašanji: Ali imamo dovolj hrane? Ali je živina varna? Ali smo pripravljeni na zimo?
Toda poleg tega praktičnega sveta je imel Samhain tudi močno simbolno razsežnost.
Čas med svetovi
V galskem ljudskem izročilu je bil Samhain liminalni čas – čas na meji med starim in novim letom ter med običajnim svetom in nadnaravnim svetom.
Verjeli so, da so lahko takrat Aos Sí, nadnaravna bitja iz ljudskega izročila, bolj dejavna.
S tem so povezani tudi običaji darovanja hrane in pijače ter različna verovanja o mrtvih, ki naj bi se lahko vrnili domov.
Ogenj Samhaina
Eden pomembnih motivov, povezanih s Samhainom, so bili ognji.
V zgodovinskih opisih se pojavljajo veliki obredi z ognjem, ki so imeli zaščitno in očiščevalno simboliko. Ogenj je bil v tem obdobju več kot samo vir toplote. Bil je svetloba pred zimo. Bil je meja med varnim in nevarnim. Bil je simbol življenja.
Kako je nastal Halloween?
Samhain in današnji Halloween nista ista praznika.
Toda skozi stoletja so se različni običaji prepletali s krščanskimi prazniki All Hallows’ Eve, praznikom vseh svetih in dnevom vernih duš. Kasneje so se razvili številni običaji, ki jih danes povezujemo s Halloweenom.
Preoblačenje, obhodi od hiše do hiše in različne igre so v irskem in škotskem izročilu izpričani precej pozneje kot najstarejši Samhain.
Zato je bolj pravilno reči, da je sodobni Halloween skozi stoletja prevzel in preoblikoval nekatere starejše sezonske in ljudske običaje, ne pa da je današnji Halloween preprosto enak starodavnemu Samhainu.
Samhainov ritual danes
Ni potrebno poustvarjati zgodovinskega obreda. Lahko pa vzamemo njegovo bistveno simboliko:
zaključek – spomin – prehod – priprava na novo.
Pripravi:
- svečo,
- bučo ali jesenski pridelek,
- fotografijo prednika,
- jesensko sadje,
- zelišče,
- predmet, ki ti nekaj pomeni.
Ustvari majhen jesenski oltar. Prižgi svečo. Nato se spomni ljudi, ki jih ni več.
Ni potrebno, da jih kličeš. Samo spomni se jih.
Lahko rečeš: »Spoštujem tiste, ki so hodili pred menoj. Hvaležna sem za življenje, ki je prišlo skozi njih. Kar je dobro, ohranjam. Kar je končano, spuščam. V novo obdobje stopam z odprtimi očmi in srcem.«
Potem se obrni k sebi
Zapiši tri stvari: Kaj se je letos končalo? Kaj sem se naučila? Kaj želim odnesti v naslednji cikel? Nato napiši še eno stvar, ki jo želiš pustiti za seboj.
Papir raztrgaj. Ne zato, ker bi s tem čarobno izbrisala preteklost. Ampak zato, ker si sama sebi povedala: »Pripravljena sem stopiti naprej.«
Misel za konec
Samhain nas ne uči, naj se bojimo teme. Uči nas, da ima tudi tema svoj namen. V njej počiva seme. V njej se končuje staro. In nekje pod površjem se že pripravlja novo.
Naj bo ta Samhain vrata med tem, kar je bilo, in tem, kar šele prihaja. Naj ostane z nami tisto, kar je vredno ohraniti. In naj mirno odide tisto, česar naš naslednji korak ne potrebuje.
Deli:
